Tako izgleda podmornica, s katero so raziskovalci bili na najgloblji točki morja

Tako izgleda podmornica, s katero so raziskovalci bili na najgloblji točki morja

Batiskaf Trieste je bil 23. januarja 1960 uporabljen za raziskovanje Marianskega jarka, in sicer v Izzivalčevem breznu (Challenger Deep). Batiskaf je bil dolg 15 metrov in je bil valjaste oblike, na dnu pa je bila posebna opazovalna krogla, v kateri je bilo dovolj prostora za dve osebi. V trupu je imel shranjen bencin, ki je deloval kot balast, izbran pa je bil zaradi svojih specifičnih lastnosti. Pogon batiskafa je bil izveden s pomočjo propelerjev, ki so bili poganjani z elektromotorji. Tako je bil batiskaf zasnovan za popolno samostojno potapljanje brez spuščanja z ladje.

Krogla za posadko je morala biti primerno načrtovana in narejena iz ustreznega jekla, ki lahko zdrži ogromne pritiske pri tako ekstremnih globinah. Prenesla je pritisk 1250 kg/cm2, njene stene pa so bile debele kar 12,7 cm.

23. januarja 1960 je bil postavljen rekord največje dosežene globine pri potopu, in sicer 10.900 metrov. Ta dosežek je nato 52 let kasneje ponovil režiser James Cameron.